Kokosovo olje – njegova zgodovina, pridobivanje in uporaba
O kokosovi maščobi je na spletu moč najti že veliko informacij, vseeno pa se nam zdi prav, da predstavimo nekaj dejstev.
Kratka zgodovina kokosovega olja
Zgodovina kokosovega olja je stara že 4000 let. Celotna “dokumentacija”, ki omenja kokosovo maščobo obsega približno 3960 let. V teh letih so se zvrstile številne uporabe kokosa kot glavnega sadeža kokosove palme. Meso kokosa, kokosovo mleko, kokosova voda in seveda tudi kokosova maščoba so s človeštvom v vseh pogledih zelo povezani.
Uporaba kokosovega olja je izrazita v več regijah Južne Amerike, Srednje Amerike in Indije. Indijsko ajurvedsko zdravilo iz sanskrta iz leta 1500 pred našim štetjem je dokumentiralo uporabo kokosovega olja na skoraj vseh področjih telesa. Kapitan Cook, eden od zgodnjih evropskih raziskovalcev, je tudi omenil, kako je kokosovo olje sestavni del skupnosti, še posebej tistih, ki uspevajo v pacifiških regijah.
Kokosova maščoba in njena vloga v novejši zgodovini
Med drugo svetovno vojno se je mladi zeleni kokos izkazal za nepogrešljivega, saj je njegova voda pogostokrat je reševala življenja zavezniških vojakov. Kokosovo olje se je po drugi svetovni vojni komercialno tržilo in prodajalo v Angliji in ZDA kot „margarina“ oziroma kot „kokosovo maslo“. Vendar je šele leta 1954 ta kokosova maščoba, čeprav se uporablja že dolgo, postalo priljubljeno in prepoznano kot bolj hranljivo v primerjavi z drugimi olji. To je zato, ker kokosovo olje več stoletij ni bilo dobro sprejeto prav zaradi vsebnosti nasičenih maščob.
Študije, tako stare kot nove pa so pokazale, da kokosovo olje izstopa po strukturni v srednjeverižnih maščobnih kislinah, ki so zelo blizu tistim, ki jih najdemo v materinem mleku. In ni boljšega razloga, zakaj kokosovo olje prehaja v energijske ploščice in športne napitke. MCT (trigliceridi srednje verige) maščobne kisline kažejo odlične prebavne lastnosti kot pa npr. druge druge vrste maščob v različnih oljih. To je posledica dejstva, da jih jetra lahko neposredno predelajo in takoj pretvorijo v energijo. So namreč lahko prebavljive in izboljšajo proces absorpcije drugih hranil.
Kako pridobivajo kokosovo olje in kako se kokosova olja med seboj razlikujejo?
Kokosovo olje je narejeno s stiskanjem svežega kokosovega mesa ali posušenega kokosovega mesa. Deviško kokosovo olje uporablja sveže meso, medtem ko rafinirana kokosova maščoba običajno uporablja kopro (posušeno notranjost kokosa). Za oljčno olje sta zelo znana termina “deviško” in “ekstra deviško”. Ti izrazi se pri kokosovem olju ne uporabljajo za opise različnih izdelkov. Pomenijo namreč isto.
Virgin ali Extra Virgin (Deviško ali Ekstra deviško – zamenljivi izrazi) olje
Če uporabljajo “suho” metodo, sveže kokosovo meso zrelih kokosovih orehov hitro posušijo z majhno količino toplote in nato stisnejo, da odstranijo olje.
Če uporabljajo mokro metodo, stroj stisne sveže kokosovo meso, da dobijo mleko in olje. Mleko ločijo od olja s fermentacijo, encimi ali stroji za centrifugiranje. Nastalo olje ima dimno točko približno 175°C, zato ga lahko uporabimo za kuho ali peko, vendar ni primerno za zelo močno vročino, kot je globoko cvrtje.
Na etiketah kokosovega olja boste morda videli tudi naslednje izraze:
Kokosovo olje stisnjeno s pritiskom
Stroj stisne olje iz kokosovega mesa, pogosto z uporabo pare ali toplote.
Rafinirana kokosova maščoba
Kopra se strojno stisne, da sprosti olje. Potem olje uparijo ali segrejejo in ga “pobelijo” s filtriranjem, da odstranijo nečistoče in morebitne preostale bakterije. Včasih se za pridobivanje olja iz kopre lahko uporabljajo kemična topila, kot je heksan. Nastalo olje ima višjo dimno točko pri približno 200-230 stopinjah C ter je brez okusa in vonja.
Delno hidrogenirano olje kokosa
Majhna količina nenasičenih maščob v kokosovem olju je hidrogenirana ali delno hidrogenirana, da podaljša rok trajanja in pomaga ohranjati svojo trdno strukturo pri toplejših temperaturah. Ta postopek ustvarja transmaščobe, ki se jim je treba izogibati.
Kokosovo olje shranjujte v hladnem in temnem prostoru v zaprti posodi ali v hladilniku. Rok uporabnosti je odvisen od vrste obdelave in načina shranjevanja. Rafinirano kokosovo olje običajno zdrži nekaj mesecev, deviško kokosovo olje pa lahko traja 2-3 leti, če je pravilno shranjeno stran od toplote in svetlobe. Znaki kvarjenja vključujejo plesen, rumen odtenek ali neprijetne vonjave ali okuse.
Kako je kokosovo olje sploh postalo popularno?
Čeprav je kokosovo olje novo za mnoge potrošnike na Zahodu, ga že tisočletja uporabljajo na Vzhodu. Države kot so Indija, Filipini, Šrilanka, Malezija, Polinezija in Indonezija kokosovo olje uporabljajo kot prehransko sestavino in ljudsko zdravilo že veliko let. Olje je pritegnilo pozornost evropskih trgovcev konec 19. stoletja, v času povečanega povpraševanja po jedilnih oljih in oljih za izdelavo mil v Evropi in ZDA.
Posledično so Evropejci v Karibih, jugovzhodni Aziji in južnem Tihem oceanu ustanovili plantaže kokosa med 1890 do 1920. Številno kokosovo olje pa je bilo nato v Evropi in ZDA do leta 1940 pogosto uporabljeno kot jedilno olje. II. svetovna vojna je prekinila dobavo kokosovega olja na Zahod. To pa je bila odločilna vzpodbuda za industrijo sojinega olja, ki se je v tem obdobju zelo hitro razširila.
Ko se je vojna končala, so države proizvajalke kokosa želele nadaljevati izvoz kokosovega olja. Vendar se je v tem času preplah zaradi škodljivosti nasičenih maščob že prijel. Ugledni ameriški raziskovalec prehrane Ancel Keys je na podlagi nepopolnih epidemioloških podatkov v petdesetih letih prejšnjega stoletja postavil hipotezo. Ta je velela, da nasičene maščobe v hrani zvišujejo raven holesterola v krvi, to pa zamaši arterije in povzroča bolezni srca. Ker ima kokosovo olje približno 93% nasičenih maščob, je bilo to olje videti manj zdravo kot jedilno olje, sestavljeno predvsem iz nenasičenih maščob.
Keysovo hipotezo je podkrepilo več študij, ki so pokazale, da so glodalci, ki so se hranili s kokosovm oljem (kot edino prehransko maščobo) imeli višjo raven holesterola. Poleg tega so bile te živali veliko manj zdrave kot pa živali, ki so jih hranili s koruznim ali sojinim oljem. Po nekaterih mnenjih pa so bile te študije pomanjkljive, ker kokosovemu olju manjkajo pomembne omega-3 maščobne kisline. Zato so živali, hranjene s kokosovim oljem, trpele zaradi prehranske pomanjkljivosti; ne pa zaradi negativnih učinkov olja samega po sebi.
V resničnem svetu namreč prebivalci v tropskih predelih običajno poleg kokosa jedo ribe. Te pa so bogate z omega-3 maščobnimi kislinami. Poleg tega so raziskovalci v študijah običajno uporabljali hidrogenirano kokosovo olje, ki bi lahko vsebovalo transmaščobe. Zdaj je znano, da transmaščobe škodljivo vplivajo na raven holesterola v serumu in zdravje ljudi.
Prav zaradi tega nesporazuma je trajalo kar nekaj let preden so kokosovemu olju odvzeli to črno piko.
Kokosovo olje v kuhinji
Kot smo že prej omenili, ima kokosovo olje vsebuje visoko vsebnost srednjeverižnih maščobnih kislin. Le-te jetra uporabljajo kot vir energije. Cenjeno pa je tudi zaradi povečanja dobrega holesterola – čeprav poročila pravijo, da lahko zviša tudi slab holesterol.
Še vedno ni popolnoma jasno, ali je kokosovo olje bolj zdravo kot druga priljubljena olja za kuhanje, na primer olivno ali rastlinsko. Zagotovo pa vemo, da je vsestranska sestavina, ki jo lahko dodate v shrambo. Uporabite ga lahko tako kot maslo, in to v katerem koli receptu, od peciva do zelenjavnega sufleja. In zahvaljujoč njegovi visoki točki dimljenja je kokosovo olje dobra izbira tudi za cvrtje.
Najlažji način za začetek kuhanja s kokosovim oljem pa je pravzaprav peka. Kokosovo olje omogoča preprost način za nadomeščanje masla. Olje kokosa ima podobne fizikalne lastnosti kot maslo – trdno je, ko je hladno, in tekoče, ko je toplo, zaradi česar je naravno nadomestilo.
Je kokosova maščoba uporabna tudi v drugih industrijah?
Kokosova maščoba se seveda lahko uporablja tudi v drugih industrijah in za popolnoma drugačne namene in izdelke.
Ena izmed njih je industrija proizvodnje mil in krem za vlaženje kože.
Številni proizvajalci mila za izdelavo mila uporabljajo kokosovo olje zaradi neverjetne pene, ki jo proizvaja. Poleg tega pa doda milu trdoto in, če ga uporabljamo zmerno, zaradi svojih velikih vlažilnih sposobnosti.
*** *** * *** ***
Upamo, da smo vam predstavili kokosovo olje, njegovo zgodovino in ostale pomembne informacije. Vsekakor je kvaliteta kokosovega olja največja garancija za odličen končni rezultat. Zato vedno izberite kokosovo olje pri prodajalcu, kateremu zaupate!